OGLED LOKACIJE JE POSTOPEK V DELU…

V tokratnem članku vam predstavljam, zakaj je ogled lokacije eden izmed najpomembnejših korakov pri izdelavi napisa oziroma table - preberite!

Rada pišem blog, čeprav predstavlja zame določeno mero stresa. Najprej vedno – kaj pisati in potem – kako napisati, da bo všečno in nenazadnje si pri tem pod drobnogledom vseh, ki želijo tvoje besede prebrati. In pišem zato, da bi si Vi to želeli. Da vam približam našo branžo.

Najraje bi, da ko blog izide, me že sprašujete, kdaj bo naslednji? 😊 Ampak ne delam si utvar. Nisem blog zvezda. Ampak rada imam naš posel. In o njem sem vam v prejšnjih blogih obrazložila že kar nekaj stvari (pobrskajte nazaj). Tega, kaj v vseh postopkih našega dela (in le-teh ni malo in vsi so pomembni) jaz najraje počnem in zakaj ni bilo vedno tako, pa še ne.

OGLED LOKACIJE. To je to. To je top.

Čeprav je, glede na razvoj tehnologije, tega vedno manj, je to zame tisto pristno. Ogled, kjer bo prišel svetlobni napis. Kje bi lahko bila označevalna tabla. Svetlobni totem. Pomembno je, da podjetje ima institucionalno tablo, na to radi opozorimo. Notranje označevanje se lahko ponudi na lokaciji. Vse dobi nov smisel, ko si na objektu. Ko ga začutiš.

Ne, nismo arhitekti. Ampak resno, nismo daleč od tega.

In potem vzamem v roke meter in sem tam… V svoji glavi slikam podobe bodočega označevanja, vizualiziram, načrtujem. Poskušam stranki opisati.

Pomembno je, da na lokaciji izmeriš več, kot potrebuješ, ker potem vedno potrebuješ več, kot imaš. Trkaš stene (iz česa so). Preverjaš možnosti za električne dovode. Si čim več stvari (no, vse stvari) zapišeš. Nujno. Ker če misliš, da si boš določeno mero zapolnil, si pogrnil. Prideš v firmo (recimo iz Murske Sobote) in mera izpuhti. No, tu si pečen, ker si še preden se je projekt začel naredil nepotreben strošek. In seveda sem ga. Žirovnica je bila ta moja nesojena lokacija. Vrnila sem se po mero, kako da ne. 😊

In potem je potrebno vse te informacije udejanjiti. Tu se projekt v resnici šele začne. Najprijetnejši del je za menoj. Zakaj najprijetnejši? Zame verjetno zato, ker sem vizualen tip človeka in zato, ker mi osebni stik s stranko veliko pomeni. To je moj način dela. Prepričana sem namreč, da posel smo ljudje.

Snovanje projekta se sedaj začne in tu nastopi delo naše oblikovalke. Zelo je pomembno, da ona diha z nami. In ona res. Zlata je. Velikokrat že brez posebnih razlag ve, kaj se od nje pričakuje. In grafična zasnova je poseben proces dela, ki si kdaj zasluži čisto poseben zapis.

Ko imamo zasnovo jo predložimo stranki. Sledi usklajevanje. Ko izbere, sledi izbor materialov. Niso vsi primerni za vse. Predlagamo spremembe, če so le te potrebne. Velikokrat se nato ustavi pri ceni. Seveda iščemo rešitve naprej, da spremenimo, če res ne gre drugače, pocenimo. Ni vedno lahko in včasih bi si želeli, da bi bilo drugače… A kaj vse si želimo…

Sledi delovna mapa. Mere, ki sem jih vzela na objektu morajo res biti prave. Koliko neprespanih noči se je že nabralo, ko me sredi noči vrže v luft misel – ali sem to prav izmerila?! No, dokler izdelek ni montiran na lokaciji, pač ne spiš. In izdelek ne more biti narejen čez noč. Proizvodnji čas je okvirno 3 tedne.

Nabava materiala, CNC razrezi, obdelava aluminija, v svetlobne kasete, konstrukcije, 3D črke… brušenje, prašno / mokro lakiranje, ureditev podsvetlitve in na koncu kompletiranje izdelka.

Ogromno stvari lahko v proizvodnem procesu gre narobe, če pri vseh vmesnih členih zataji le eden je na koncu lahko katastrofa. Pomembno je, da smo vi pri stvari.

Res pa več stvari, ko naredimo (kdaj tudi kaj narobe), več znamo. Zelo pomembno se mi zdi, da pri tem razvijamo nove metode in iščemo nove rešitve.

Včasih jaz nisem bila takšna. Če si v svoji glavi narediš omejitve, ki so nepotrebne to zatira razvoj. Sam sebi si največja ovira. Šla sem čez to.

In sedaj se vem, da je pot prava. Odprta sem za vse rešitve, več stvari mi je jasnih, bolj sem suverena v svojih odločitvah. Vem, da znam. Vem, da je vse mogoče. Vse se da narediti.

Teden, ki je za nami, je sploh bil eden takšnih, v določeni meri prelomen.

Niso vse odločitve vedno lahke, a jih je potrebno sprejeti.

Želim povedati tudi, kako cenim, da razvijamo nove stvari. Da želimo več in da nas pri tem ne ustavi skeptika določenih.

Želimo stopiti iz kalupa, želimo narediti več zase, več za naročnike…

Vsi veliki mojstri so trdno delali, da so postali nekdo.

In če zaključim zapis s citatom enega od njih:

»Če bi vedeli, koliko dela je šlo v to, temu ne bi rekli ”genialno”.«

Michelangelo

 

Maša Koren, Vodja projektov